Zgodovinski razvoj društva lahko razdelimo v tri obdobja. Prvo obdobje traja od ustanovitve društva leta 1950 do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila prevladujoča dejavnost v društvu predvsem posvečena izobraževanju in usposabljanju kandidatov za vozniški izpit. V drugo obdobje društva bi lahko umestili čas od prenehanja avtošole okoli leta 1980 do poznih devetdesetih let, ko se je delovanje društva usmerilo v promocijo turizma in motokrosa na progi v Oseku. Zadnje, tretje obdobje, se je začelo leta 2017, ko je upravljanje društva prevzelo novo vodstvo, ki je svoje delo usmerilo predvsem v dejavnosti posvečene preventivi v prometu.

V letih po drugi svetovni vojni se je na Slovenskem začel pravi razcvet društev. V Slovenskih goricah, ki so gospodarsko precej zaostajale za ostalimi regijami, se je pojavila želja po združevanju ljubiteljev motornih vozil. Na slovenskem ozemlju je bilo namreč na prelomu 20. stoletja zabeleženih okoli 2000 avtomobilov, 4500 motornih koles, 2750 tovornih avtomobilov in približno 250 avtobusov. Tako je bilo leta 1950 v Lenartu ustanovljeno avto-moto društvo, ki se je takrat imenovalo Društvo šoferjev in avtomehanikov.
Glavni pobudnik za ustanovitev društva je bil Nande (Ferdo) Mehle. Zaposlen je bil v tovarni TAM na oddelku, kjer so preizkušali nove avtomobile. Svojo strast do avtomobilov je prenesel v Lenart, kjer se mu je pridružilo še nekaj krajanov, ki so se prav tako navduševali nad avtomobilizmom. Med prvimi člani društva so bili Janez Mehle, Rudi Tušek, Rudi Zakelšek, Pavle Lešnik, Franc Slavinec, Vinko Kramberger, Anton Železnikar in drugi. Glavni namen društva je bil združiti ljubitelje avtomobilizma ter izobraziti voznike motornih vozil.

Primarna naloga avto-moto društev, ki so bila ustanovljena po koncu druge svetovne vojne, je bila šolanje voznikov motornih vozil. Avtošole so bile v tem času izključno domena avto-moto društev. Zanimanje za opravljanje tečajev je bilo veliko navkljub temu, da si velika večina ljudi ni mogla privoščiti lastnega vozila.

Kmalu po ustanovitvi društva leta 1950 se je v Lenartu že prijavilo prvih nekaj deset kandidatov za opravljanje vozniškega izpita. Društvo je prirejalo tečaje vožnje, kjer je bilo prijavljenih tudi po 30 kandidatov na tečaj. Za Lenart je bila to precej velika številka, upoštevaje dejstvo, da je bilo cestno omrežje na prelomu stoletja v Slovenskih goricah še precej nerazvito. V društvu so se kandidati najprej seznanili s teorijo, nato pa so sledile ure vožnje. Vozniški izpit se je opravil pod budnim očesom komisije iz Maribora. Društvo je imelo kar nekaj članov, ki so bili tudi inštruktorji vožnje: Feliks Rubin, gospod Bojič, Rudi Zakelšek, Pavle Lešnik in drugi.

V začetku šestdesetih let 20. stoletja je društvo kupilo prvi društveni avtomobil znamke Tatra, letnik 1948. Avtomobil je bil sprva nevozen, vendar so ga člani očistili in popravili. Društvo je bilo s tečaji vožnje zelo uspešno in leta 1960 so kupili škodo, 1964 pa prvega fička. Kasneje je društvo kupilo še dva fička in priljubljeno “stoenko” (Zastava 101). Z večanjem voznega parka društva se je povečevala tudi potreba po garažah. Sprva je imelo društvo nekaj garaž na različnih lokacijah v Lenartu, leta 1975 pa so kupili zemljišče na Ptujski cesti. To je bila parcela opuščene Čehove delavnice, kjer so člani zgradili nove društvene prostore.

Prostori na Ptujski cesti so pomenili velik preobrat v društvu. Društvo se je razvijalo s polno paro. Člani so uredili učilnico za vedno večje število kandidatov za vozniški izpit, pisarno, sanitarije in mansardno sobo. Prav tako je bila urejena pralnica. Prostori na Ptujski cesti so bili v lasti društva vse do leta 1980.

Do leta 1970 je bilo možno v Lenartu opraviti usposabljanje za vožnjo traktorja in mopeda. Tudi vozniški izpit za ti dve vozili so lahko udeleženci opravili v Lenartu. To je pomenilo velik napredek za društvo, saj so se vozniški izpiti za avtomobile in motorje lahko opravljali le v Mariboru. Zlati časi usposabljanja kandidatov za vozniški izpit v društvu so se z letom 1975 končali. Uvedeno je bilo obvezno izobraževanje v avtošoli. Usposabljanja pri zasebnikih ter inštruktorjih avto-moto zveze so bila ukinjena. S sprejetjem te uredbe je število inštruktorjev v Avto-moto društvu Lenart drastično upadlo.

Priprava voznikov na vozniški izpit pa ni bila edina dejavnost društva. Člani so organizirali letne občne zbore, piknike, sodelovanja z drugimi društvi. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so organizirali kar nekaj strokovnih ekskurzij v tujini. Med drugimi so člani obiskali Švico, Avstrijo, Milano, kjer so si izmenjali znanja in veščine s kolegi iz drugih avto-moto društev. Da so lahko te ekskurzije izvedli, si je društvo izposodilo avtobus kakšnega večjega podjetja iz Maribora v zameno za vrnjeno uslugo. Avtobuse si je društvo izposojalo od kolegov v Mariboru, kjer je bilo prav tako ustanovljeno društvo šoferjev in avtomehanikov ali pa na kmetijski šoli v Mariboru.

Ker je imelo društvo v lasti samo avtomobile, so si za potrebe učnih ur vožnje tovornih vozil morali ta izposoditi. Pri tem so se obrnili na cestno podjetje v Mariboru, kjer so si izposodili tovornjak, v zameno pa so na tovornjak priklopiti cisterno in polivali cesto z vodo, medtem ko so izvajali učno uro vožnje.

V sedemdesetih letih sta se na Slovenskem zaradi povečanih migracij delovne sile izvajala splošna modernizacija prometa in proces urejanja cestnih povezav. V Sloveniji je bilo takrat že več kot 100.000 avtomobilov. To je pozitivno vplivalo na razvoj avto-moto društev, ki so zraven izobraževalne dejavnosti postopoma začele tudi s prirejanjem in z izvajanjem športnih prireditev.

V društvu so svoje dejavnosti tako razširili na organizacijo športnih prireditev. Že zelo zgodaj so organizirali krožne vožnje z motorji po Lenartu. Eden izmed glavnih pobudnikov teh prireditev je bil gospod Omerzu. Za čas vožnje so zaprli ulice in gledalci so lahko varno in nemoteno spremljali vožnjo. Prav tako so bila organizirana že prva tekmovanja v motokrosu. Do leta 1986 je bila motokros proga urejena na pobočju hriba pod Ptujsko cesto (na Kamenšaku). Znano je, da je društvo uspešno organiziralo več prvenstev. Spomladi 1978 je bilo najprej organizirano republiško prvenstvo, jeseni pa so člani pripravili državno prvenstvo Jugoslavije. V nabor uspešno izvedenih tekmovanj je potrebno vključiti tudi tekmovanja Alpe Adria, kjer so sodelovali udeleženci iz več držav. Društvo je tako pridobilo tudi mednarodno prepoznavnost.

Konec sedemdesetih let je motošport postajal vedno bolj popularen. V Sloveniji je bilo v tem času registriranih že približno 526.000 motornih vozil, od tega 416.500 avtomobilov in 72.000 motornih koles. Cestne preizkušnje in tekmovanja v motokrosu so bile že v polnem razmahu. Društvo se je preizkusilo tudi v organizaciji tekmovanj z gokarti. Manjši krog je bil speljan po današnji Cankarjevi ulici, večji pa naokoli po Cmureški cesti. Priljubljenost motošporta se je v društvu z vsakim uspešno organiziranim tekmovanjem samo še povečevala.

Po letu 1980, ko se v društvu preneha izobraževanje bodočih voznikov, je društvo svoje delovanje preusmerilo v organizacijo športnih dogodkov. Novo vodstvo je reorganiziralo društvo ter njegove dejavnosti. Društveni dom na Ptujski cesti je bil prodan, prav tako so bili prodani društveni avtomobili. Začelo se je obdobje promoviranja turizma in tekmovanj v motokrosu.

Leta 1990 se je društvo preimenovalo v Mototurist Lenart. Naslednjih 17 let je društvo večkrat spremenilo ime in sedež, glavna dejavnost društva pa je ostala precej nespremenjena – promoviranje turistične dejavnosti v Lenartu in okolici ter prirejanje in organizacija športnih prireditev. Velik del društvene dejavnosti je predstavljala tudi organizacija turističnih dogodkov, na katerih je društvo zraven športne dejavnosti promoviralo gostinstvo in turizem. Turistična agencija Mototurist je organizirala predstavitve, na katerih so želeli privabiti obiskovalce v te kraje in jim zraven športnih dogodkov ponuditi še celo vrsto spremljajočih programov. Gonilna sila teh prireditev je bil tedanji predsednik društva Stanko Vindiš.

V začetku devetdesetih let je bilo v društvu mogoče pridobiti garancijsko pismo za tujino ter mednarodno vozniško dovoljenje. To nakazuje na dejstvo, da je bilo društvo v veliki meri že vključeno v tesno sodelovanje z AMZS (Avto-moto zvezo Slovenije).

V tem času je društvo kupilo zemljišče v bližnjem Oseku, kjer so zgradili športnorekreacijski center. Leta 1993 je proga začela obratovati in društvo je pričelo z organizacijo tekmovanj v motokrosu. Prvotna dolžina proge za motokros je bila 1850 m in je bila primerna za izvedbo državnih in pokalnih tekmovanj ter evropskih prvenstev. Proga je obratovala do leta 2002, ko so v Oseku organizirali zadnje mednarodno tekmovanje, Evropski pokal narodov.

Športno-rekreacijski center v Oseku je postal osrednje prizorišče za mnoge motokrosistične prireditve. Društvo je organiziralo državne dirke, pokalna prvenstva in tudi mednarodna tekmovanja v motokrosu. Leta 1994 je AMD Mototurist na prizorišču v Oseku izvedlo kar nekaj obsežnejših investicij: uredili so vodovod, AMD Lenart na koledarčku za leto 1987 pripravili električno napeljavo, ki je omogočala tudi televizijski prenos in položili so dodatne telefonske linije. Investicije so bile izvedene za potrebe mednarodne dirke. Društvo v tem letu gostilo evropsko prvenstvo v motokrosu v kategoriji 125 ccm. Celoten dogodek se je izkazal za uspešnega. Tekmovanja se je udeležilo 100 voznikov iz 19 držav. Tekmovali so tudi slovenski vozniki, med katerimi je bil najuspešnejši Sašo Kragelj, ki je zasedel 13. mesto. Celoten dogodek se je odvijal več dni in tekmovanje so predvajali tudi na slovenski televiziji. Sama organizacija takšnega dogodka je zahtevala veliko priprav, ki jih je društvo uspešno izvedlo v sodelovanju z drugimi društvi iz okolice.

Društvo Mototurist je nekje do devetdesetih let prejšnjega stoletja izvedlo veliko motokrosističnih prireditev. Izvedli so državna, pokalna in mednarodna tekmovanja. Leta 1995 so organizirali državno prvenstvo v razredu 80 ccm in grand prix Slovenije v razredu 250 ccm. Na tem tekmovanju so se predstavili prikoličarji, ki so pritegnili veliko pozornosti. Oči so bile uprte v domača voznika, oba člana AMD Lenart, ki sta bila tudi edina tekmovalca prikoličaja v Jugoslaviji. To sta bila Anton Slaček in Franc Rose. Mednarodna udeležba je privabila precej obiskovalcev, še posebej pa so bili v ospredju domači tekmovalci. Roman Jelen, ki je vozil za Mototurist, je dosegel drugo mesto v razredu 125 ccm, zmagal pa je Sašo Kragelj. Društvo Mototurist v tem času ni imelo veliko svojih funkcionarjev, ki bi lahko izvedli tekmovanje takšnega obsega. Zato so organizacijo dogodka izvedli s pomočjo kolegov iz AMD Radenci.

Pri organizaciji pa so veliko pripomogli tudi posamezni člani društva. Eden izmed teh članov je Franc Lasbaher.

Do leta 2007 je društvo organiziralo še nekaj državnih in evropskih dirk v
motokrosu, vendar se je počasi že začel kazati trend upada tekmovalcev. Društvo se je borilo tudi s precejšnjimi dolgovi, kar je posledično vplivalo na samo delovanje. Leta 2007 je društvo Mototurist prenehalo delovati. Nekaj let kasneje, 27.11.2009, je bilo nato ustanovljeno društvo AMD Lenart, ki je tedaj štelo že 789 članov. Ime AMD Lenart nosi društvo še danes.

Ko je društvo prenehalo z organizacijo dirk v motokrosu, je njegovo delovanje počasi zamrlo. Leta 2017, ko je društvo prevzelo novo vodstvo, je bila društvena dejavnost ponovno obujena in reorganizirana. Nov predsednik društva je postal Danilo Lukavečki. Nov cilj delovanja je predvsem ozaveščanje in preventiva udeležencev v prometu. Sedež društva je od leta 2017 v Lenartu, v prostorih poslovne enote AMZS.

V zadnjih letih se društvo redno udeležuje sejma KOS v Lenartu, kjer predstavljajo društvo ter pridobivajo nove člane. V sklopu novih društvenih ciljev, preventive v prometu, so tako predstavili simulator vožnje motornega kolesa ter simulator vožnje pod vplivom alkohola. Leta 2018 so organizirali predavanje na temo varne mobilnosti. Predstavili so nove tehnologije v prometu, nove prometne znake, pravilno vožnjo v krožišču in na avtocesti. Odziv krajanov je bil zelo pozitiven.

V duhu vzgoje o varnem vedenju v prometu je društvo organiziralo ter sponzoriralo nakup odsevnih jopičev za Osnovno šolo v Jurovskem Dolu. Nekaj članov pa je tudi sodelovalo pri varovanju šolskih poti ob začetku šolskega leta.